---

Zunaj je dež,

zbujaš tiho se v nov dan,

v upanju,

da vse drugače bo.

Čutiš dotik,

nimaš več moči,

da bi uprla se,

vse kar v tebi je,

počasi umira zdaj.

Vsak večer slišiš iste korake,

tiho vrata odprejo se,

čutiš krik,

ki se plazi iz duše,

a kot vedno, ostaja nem

in ti,

ne razumeš zakaj,

ti on,

ki ti dal je življenje,

vsak večer jemlje ga nazaj.

Le 12 let,

novo se življenje zbuja,

v tebi je,

a ti ga ne želiš,

tako boli,

in nikogar ni,

da bi pomagal ti,

kot da kriva si, sama bežiš v svet.

Ulice dajejo ti zavetje,

od reklam nebo žari,

lepo ti je,

a ne veš,

da v temi,

nate prežijo mestne zveri,

to noč,

predno vstane nov dan,

ti on,

ki je laž in trpljenje

dal bo krila, da znova poletiš.

Refren:

Mama povej zakaj molčiš in ne odgovoriš,

Mama prosim zbudi se, kliče te srce, kliče na pomoč.